Košarica
V košarici ni izdelkov.
V prvih mesecih se način, kako dojenček raziskuje svet, zelo hitro spreminja. Sprva ga pritegnejo obrazi, zvoki in izraziti vizualni dražljaji, kmalu začne slediti predmetom, segati proti njim, jih prijemati in nazadnje raziskovati tudi z usti. Igrača, ki je zanimiva novorojenčku, zato nekaj mesecev pozneje morda ne ponuja več enakega načina raziskovanja.
Pri izbiri prvih igrač ni najpomembnejše vprašanje, koliko funkcij imajo. Bolj koristno je razmisliti, kaj otrok v določenem obdobju z igračo sploh lahko počne: jo opazuje, posluša, prime, stisne, obrača, prenaša iz ene roke v drugo ali se premakne proti njej.
Starostne oznake so pri tem koristna orientacija, vendar razvoj ni pri vseh otrocih enak. Zato je poleg številke na embalaži smiselno opazovati tudi, kaj vaš dojenček trenutno že počne in kaj ga zanima.
Za novorojenčka so primerne predvsem preproste igrače in predmeti, ki jih lahko opazuje ali posluša – na primer kontrastne kartice, nežni zvoki in lahke viseče igrače. V tem obdobju igra še ne pomeni aktivnega prijemanja in premikanja predmetov.
Novorojenčka močno pritegne tudi tisto, česar sploh ne najdemo v trgovini: obraz, glas in dotik staršev. Igrača je zato predvsem dodaten način, kako mu ponudimo nekaj zanimivega za opazovanje.
Kontrastne kartice lahko na primer postavite v bližino previjalnega kotička ali jih uporabljate med kratkimi obdobji budnosti. Ni treba, da jih otrok dolgo opazuje. Nekaj trenutkov zanimanja je v tej starosti povsem dovolj.
Pri visečih igračah je smiselno izbrati takšne, ki niso vizualno preobremenjene in jih lahko namestimo na varno razdaljo. Ko otrok postane bolj aktiven in začne segati proti predmetom, pa je treba način uporabe prilagoditi njegovi novi razvojni stopnji.
V naslednjih mesecih začne dojenček predmete vedno bolj spremljati s pogledom, zanimajo ga zvoki, postopoma pa začne proti zanimivim predmetom tudi segati. Okoli četrtega meseca mnogi dojenčki že poskušajo prijeti bližnjo igračo in jo lahko tudi stresejo.
Takrat postanejo zanimive:
Pomembna je predvsem velikost in teža igrače. Če jo otrok šele poskuša prijeti, mu zelo težka ali nerodno oblikovana igrača ne ponuja veliko možnosti za samostojno raziskovanje.
Dobro izbrana igrača mu omogoča, da jo postopoma doseže, se je dotakne in jo kasneje tudi prime. Prav v teh majhnih ponovitvah – pogled, seg, dotik, prijem – igra postaja vse bolj aktivna.
Ko dojenček začne predmete samostojno prijemati, so primerne lahke igrače, ki jih lahko varno drži, obrača in raziskuje z rokami ter usti. To je obdobje, ko igrača ni več samo nekaj, kar otrok gleda. Predmet prime, ga izpusti, ponovno poišče, približa obrazu in ga pogosto odnese naravnost v usta. Raziskovanje predmetov z usti je v prvem letu običajen del spoznavanja okolice.
Zato je pri izbiri pomembno, da:
Dober primer so preproste ropotuljice, obročki, mehke senzorične igrače in grizala z več mesti za oprijem.
Ko otrok začne več predmetov nositi k ustom, postanejo praktična tudi grizala. Njihova prednost je predvsem v tem, da so zasnovana prav za držanje in raziskovanje z usti.
Pri izbiri grizala so pomembne predvsem štiri stvari: material, velikost, oblika in možnost čiščenja.
Grizalo mora biti dovolj veliko, da ga otrok varno uporablja, hkrati pa oblikovano tako, da ga lahko z majhnimi rokami prime. Pri nekaterih modelih različne površine in teksture ponujajo še dodaten način raziskovanja. Ni pa treba vsakega predmeta, ki ga otrok daje v usta, avtomatično razumeti kot znak izraščanja zob. V tem obdobju so usta tudi pomemben način raziskovanja predmetov.
Med približno četrtim in šestim mesecem postanejo zanimive predvsem igrače, ki jih otrok lahko aktivno prime, strese, obrača in raziskuje z več čutili. Tu se možnosti precej razširijo. Poleg ropotuljic in grizal lahko pridejo v poštev mehke žogice, senzorične igrače, različni obročki in igrače, ki ob otrokovem dejanju ustvarijo preprost rezultat – na primer zvok ali premik.
Takšne igrače otroku ne »zagotavljajo razvoja«. Ponujajo pa mu priložnost za ponavljanje gibov in raziskovanje povezave med lastnim dejanjem in tem, kar se zgodi z igračo. Če otrok strese ropotuljico in zasliši zvok, jo spusti in opazuje, kam je padla, ali poskuša predmet doseči med igro na trebuščku, že ena sama preprosta igrača omogoča več različnih načinov igre.
Okoli šestega meseca mnogi dojenčki že precej zanesljiveje prijemajo predmete, jih prenašajo med rokama in poskušajo doseči tisto, kar jih zanima. V naslednjih mesecih se pridružujejo sedenje, premikanje po prostoru ter vse bolj namerno raziskovanje predmetov.
Takrat lahko ponudimo:
Otrok bo igračo morda uporabljal popolnoma drugače, kot si je zamislil proizvajalec. Obročkov še ne bo nujno pravilno zlagal – lahko jih bo prijemal, tolkel enega ob drugega, metal na tla ali prenašal med rokama.
In to je povsem smiselna igra.
Ni treba čakati, da otrok zna igračo uporabljati na »pravilen« način. Pomembno je, da je igrača primerna njegovi starosti in da mu ponuja možnosti za raziskovanje, ki jih trenutno zmore.
Za razvoj motorike so uporabne igrače, ki otroka vabijo k seganju, prijemanju, obračanju, prenašanju predmetov med rokama in kasneje tudi k premikanju proti predmetu. Pri mlajšem dojenčku je lahko to lahka ropotuljica tik na dosegu roke. Kasneje lahko zanimivo igračo položimo nekoliko stran med igro na trebuščku in otroku ponudimo razlog, da se obrne ali seže proti njej. Takšne aktivnosti se pojavljajo tudi v priporočilih za zgodnjo igro in gibanje.
Pomembna pa je ena razlika: igrača otroka ne razvija sama od sebe. Razvoj spodbuja otrokova aktivnost – to, da predmet poskuša doseči, ga prime, izpusti, ponovno pobere in raziskuje. Igrača je pri tem orodje, ki mu lahko ponudi zanimiv razlog za gibanje in ponavljanje.
Zato najbolj zapletena igrača ni nujno tudi najbolj uporabna.
Ne. Dojenček za kakovostno igro ne potrebuje velike količine različnih igrač. Tudi strokovni nasveti za zgodnji razvoj poudarjajo, da se veliko zgodnjega učenja dogaja skozi interakcijo z odraslimi in preprosto igro. To pa ne pomeni, da igrače niso pomembne ali da jih nima smisla kupovati. Pomembnejša je njihova raznolikost po načinu uporabe.
Ena igrača lahko ponudi zvok, druga zanimivo teksturo, tretja dobro obliko za prijemanje, četrta pa otroka povabi k premikanju. Ko določena igrača otroku razvojno postane zanimiva, jo vključimo v igro; ko jo preraste, pride na vrsto nekaj drugega.
To je bolj uporaben način razmišljanja kot vprašanje, koliko igrač naj bi otrok imel.
Pri dojenčkih je varnost še posebej pomembna, ker igrače pogosto raziskujejo tudi z usti. Pred nakupom preverite starostno primernost, opozorila proizvajalca, kakovost izdelave in morebitne majhne dele. Po nakupu pa igračo občasno ponovno preglejte. Šiv, ki se je razprl, poškodovan del ali sestavni del, ki se je z uporabo zrahljal, pomeni, da igrače ne uporabljamo več, dokler ni ponovno varna.
Posebej previdni bodite pri izdelkih z majhnimi deli in baterijami. Če igrača vsebuje baterije, mora biti prostor zanje ustrezno zavarovan, da otrok do njih ne more dostopati. Majhne gumbne baterije so ob zaužitju posebej nevarne.
Pri nakupu igrače na evropskem trgu preverite tudi zahtevane oznake in informacije proizvajalca. Pri tem oznake same po sebi niso nadomestilo za pravilno uporabo: še vedno je treba upoštevati navedeno starost, opozorila in navodila konkretne igrače.
Starost je najbolje razumeti kot orientacijo, saj se otroci ne razvijajo po popolnoma enakem urniku.
| Obdobje | Kaj otrok pogosto raziskuje | Primeri prvih igrač |
| 0-2 meseca | pogled, obrazi, kontrasti, zvoki | kontrastne kartice, preproste viseče igrače |
| 2-4 mesece | sledenje, seganje, prvi prijemi | lahke ropotuljice, mehke in viseče igrače |
| 4-6 mesecev | prijemanje, obračanje, raziskovanje z usti | grizala, obročki, senzorične igrače |
| 6 mesecev + | prenašanje, spuščanje, premikanje, vzrok–posledica | žogice, zlaganje, večji obročki, preproste interaktivne igrače |
Če otrok pri določeni starosti še ne počne vsega iz posamezne vrstice, to samo po sebi ne pomeni, da je karkoli narobe. Razvojni mejniki so okvir, ne tekmovanje.
Ni treba čakati na točen mesec na koledarju. Najboljši znak je sprememba v načinu otrokove igre. Če je prej predmet predvsem opazoval, zdaj pa sega proti njemu, lahko ponudite nekaj, kar bo lahko prijel. Ko začne predmete obračati in nositi k ustom, postanejo zanimive teksture in grizala. Ko sedi, spušča predmete in jih išče, lahko ponudite igrače, s katerimi lahko raziskuje zlaganje, premikanje in preproste povezave med dejanjem in rezultatom.
Na ta način igrače sledijo otroku – ne otrok igračam.
Pri prvih igračah ni treba iskati izdelka, ki obljublja največ. Bolj smiselno je pogledati, kaj lahko otrok z njim v svoji trenutni razvojni fazi dejansko počne.
Za novorojenčka je to lahko opazovanje kontrastne slike. Nekaj mesecev pozneje prijemanje ropotuljice. Nato obračanje grizala, prenašanje žogice med rokama ali poskus doseči igračo, ki je nekoliko dlje.
Prav zato se dobra izbira igrač z otrokom spreminja. V Mimelu pri izbiri igrač iščemo predvsem takšne, ki imajo jasen namen, kakovostne materiale in otroku ponujajo prostor za lastno raziskovanje – ob pravem času in na način, ki ustreza njegovi razvojni stopnji.